Nekaj besed o meni

Moje ime je Primož Hauptman. Prihajam iz Šentvida pri Stični, kjer sem že kot vaški mulec z zanimanjem opazoval raznorazne stroje. Zanimanje je preraslo v željo po študiju strojništva, ki sem ga uspešno zaključil, po študiju pa se redno zaposlil. Modelarstvo polni del mojega prostega časa od leta 1994, ko sem še gulil osnovnošolske klopi. Skupaj z ostalimi hobiji mi les in modelarstvo danes še vedno predstavljata sprostitev in neomejeno možnost ustvarjanja.

Prve lesene makete

Začelo se je s prebiranjem modelarske revije, kjer sem nekega dne zasledil načrte za izdelavo preprostega bagra iz vezane plošče. Ideja mi je bila zanimiva, zato sem želel tudi sam izdelati kaj podobnega. Že na začetku sem bil izbirčen. Makete izdelane po načrtih iz revij mi niso bile v izziv, ker so bile premalo gibljive. Oče se je takrat ponudil, da mi izriše risbo makete po želji. Tako je nastala prva maketa preprostega bagra na kolesih. Izdelan je bil iz vezane plošče starih vrat, ki so ležale v drvarnici in čakale na sežig v prihajajoči zimi. Izdelave sem se vneto lotil in bager je bil kmalu izdelan. Že kmalu zatem je bagru delal družbo tovornjak prekucnik. Vsaka naslednja maketa je bila večji izziv, saj sem se poleg izdelave samostojno lotil tudi konstruiranja in risanja.

Maketarstvo danes

V prvih letih je tako nastalo kar nekaj bolj ali manj preprostih izdelkov. Vse začetne makete so bile izrezane z ročno rezbarsko žago ter izdelane iz vezane plošče večinoma debeline 6 mm. Z leti so makete postajale vse zahtevnejše za konstruiranje in izdelavo. Pričel sem kombinirati različne debeline in barve lesa ter spoznal, da je možno izdelati tudi kaj izven pravih kotov. Razrez lesa in lepljenje nista več dopuščala napak, zato sem si omislil električno rezbarsko žago, s katero sem lažje kontroliral pravokotnost reza. Kupil sem še mini stružnico, se naučil nekaj novih tehnik krivljenja lesa in vse več pozornosti namenil končni obdelavi lesa. Tako je vsaka novejša maketa že mnogo bolje posnemala original in vsebovala več gibljivih in funkcionalnih detajlov.

V vseh letih ustvarjanja sem svoje spretnosti obdelave lesa izpilil do te mere, da mi čudne oblike, zapleteni mehanizmi in minimalne tolerance izdelave pomenijo le še večji izziv pri konstruiranju in izdelavi. Z zahtevnostjo maket se je precej podaljšal čas od ideje do končnega izdelka. Hkrati pa je tudi navdušenje ob pogledu na končan izdelek toliko večje. Vsaka maketa pa za seboj skriva drugačno zgodbo in vsaka je po svoje posebna.

Novih idej za nadaljevanje je veliko, domišljija, ki je nikoli ne manjka pa je pot do novih rezultatov.